Za teden dni med Afriko in našim tradicionalnim dopustom na grškem otoku Kalimnos, sem imel predvideni dve vodenji v Alpah. Nestabilno vreme mi je ponovno podrlo vse načrte. Kot strela z jasnega me je zadela novica o pogrešanih prijateljih v kitajskih gorah. Sledili so številni sestanki, telefonski pogovori in elektronska sporočila. Ukrepati je bilo treba hitro, kar pa je v državi z največ prebivalci na svetu in temu primerno počasnim birokratskim strojem zelo težko. Dodatno je vse oteževalo dejstvo, da smo imeli na voljo zelo malo podatkov in da se je vse skupaj dogajalo na enem najbolj odročnih delov sveta, ki je za nameček še vojaško-politično izjemno občutljiv. Za Petra in Aleša sem se bil pripravljen odpovedati tudi tako težko pričakovanemu družinskemu dopustu v Grčiji. Na koncu, po tehtnem premisleku, smo ugotovili, da iskalno reševalna akcija iz Slovenije nikakor ne bi več prinesla želenih rezultatov, bila bi pa zelo draga, v breme že tako nesrečnih družin pogrešanih. Peter in Aleš, počivajta v miru v gorah, ki sta si jih tako želela, vsem domačim pa iskreno sožalje.
Kalimnos pa tako kot vedno do sedaj; dopoldansko plezanje v odlični skali in vedno novih smereh, popoldansko ukvarjanje z vnuki na plaži, toplo morje, dobra hrana in brezskrbnost. Štirinajst dni so moje edine skrbi, kam bomo šli naslednji dan plezat, kaj bomo pripravili za kosilo, kdaj bomo šli na plažo, kolikokrat se bomo šli vmes ohladit v bazen, kam bomo šli na sladoled ali večerjo. Same sladke skrbi. Dopust v pravem pomenu besede. Če radi plezate, toplo priporočam!
