Rodila sem se 25. junija leta 1957 v Kranju kot deveti, predzadnji otrok v družini. Sem poročena in mati treh otrok. Maturirala sem v Gimnaziji Kranj in nadaljevala s študijem biologije na BTF. Diplomirala sem v Ljubljani leta 1984. Od leta 1982 sem zaposlena na Gimnaziji Kranj,kjer poučujem biologijo. Z alpinizmom sem se začela ukvarjati leta 1975 na AO Kranj. Moj prvi stik z visokimi gorami je bila odprava v Ande leta 1979. Tri leta kasneje sem bila članica prve jugoslovanske ženske alpinistične odprave v Pamir, kjer sem se povzpela na 7495 m visok vrh Pik Komunizma. Leta 1986 sem stala na vrhu svojega prvega osemtisočaka, 8047m visokega Broad Peaka. S tem sem postala prva Slovenka na kakem od štirinajstih najvišjih vrhov sveta. Leta 1990 sem bila trinajsta ženska na svetu, ki ji je uspel vzpon na streho sveta, 8848m visoki Mount Everest. To je bil prvi ženski slovenski vzpon na najvišji vrh sveta in je še vedno edini. Skupaj z možem Andrejem sva se vpisala v Guinessovo knjigo kot prvi zakonski par na Mount Everestu. Tretji osemtisočak, Čo Oju mi je uspel leta 1995 in devet let kasneje, leta 2004 še četrti, Daulagiri. Drugačno okolje in stil plezanja pa so ponudili vzponi na Denali (Alaska), Aconcagua (J. Amerika)in Fuji (Japonska).
Med temi odpravami so se nanizali še številni drugi vzponi v različnih časovnih okvirih več kot tridesetletnega alpinističnega življenja. Še v gojzarjih izstopajo prve ženske ponovitve »šestic« v Paklenici, Velebitaške in Raz klina, v zimskem času pa Dularjeva zajeda v Jalovcu. Sledile so zimske ponovitve Krivic – Cedilnik v Široki peči, Cozzolinijeva zajeda v S steni Malega Koritniškega Mangrta , vzpon preko S stene Matterhorna (2003). Walkerjevev steber v Grande Jorasses (1989) je bil prvi jugoslovanski ženski vzpon v enem od Treh problemov Alp. V skali izstopa Nos v El Capitanu, prosta ponovitev na pogled Kunaver Drašler v Sfingi (VII+) in PP NP Comicci – Dimai (VI)I v Veliki Cini, vsi v letu 1993. V zadnjih letih izstopa Smer mladosti (2010), prva ženska ponovitev.
Posebno mesto ima športno plezanje, tekmovalno in skalno. V tekmovalnem športnem plezanju je pomenljiva zmaga na Mastru v Kranju le slabe štiri mesece pred uspešnim vzponom na Mount Everest (1990). V skali so se nizali vzponi v Dolžanovi soteski (Disco, Bogovi so padli na glavo, Solea) in v Bohinjski Beli z najtežjo preplezano smerjo v športnem plezanju (Adria,1991).