Rodil sem se mrzlega 17. decembra leta 1956 v Kranju, kjer tudi živim z ženo Marijo in sem oče treh otrok (Katarina, Anže, Neža). Končal sem gimnazijo v Kranju in leta 1983 diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani (Prediktivna vrednost nekaterih motoričnih testov za uspešnost na alpinistični odpravi). Zaposlen sem na Šolskem centru Škofja Loka kot učitelj športne vzgoje.
Gore so me privlačile od kar se zavedam samega sebe. Že kot osnovnošolec sem skupaj z bratom Markom v osmih dneh prehodil najzahtevnejši del slovenske transverzale od Vrat do Petrovega Brda. Leta 1972 sem se začel ukvarjati z alpinizmom in postal član Alpinističnega odseka v Kranju. Moja alpinistična pot se je vzpenjala strmo navzgor.
Leta 1977 sem uspel priplezati na svoj prvi osemtisočak Gasherbrum I po prvenstveni smeri (Z greben). Dve leti kasneje sva z Nejcem Zaplotnikom uspešno zaključila delo velike jugoslovanske odprave in kot prva Slovenca stopila na najvišji vrh sveta, Mt. Everest. Ponovno je vzpon potekal po prvenstveni smeri (Z greben). Za tem sem bil še na šestih vrhovih višjih od osem tisoč metrov (Broad Peak, Gasherbrum II, Šiša Pangma, J vrh Kančendzenge, Čo Oju, Daulagiri), na dveh po prvenstveni smeri in na treh v čistem alpskem stilu. Na Mt. Everestu sem bil dvakrat. Drugič sva bila skupaj z Marijo kot prvi zakonski par leta 1990.
Prva velika smer v alpskem stilu je bil prvenstveni vzpon v J steni Šiša Pangme (skupaj s Pavlom Kozjekom). Svoj največji uspeh sem dosegel samo pol leta po drugem vzponu na Mt. Everest, ko sva z Markom Prezljem preplezala novo smer v alpskem stilu na Južni vrh Kančendzenge. Za ta vzpon sva prejela prestižno mednarodno alpinistično nagrado »Zlati cepin«. V svoji dolgi alpinistični karieri sem bil na več kot dvajsetih odpravah v nepalski Himalaji in treh v Karakorum, večkrat tudi kot vodja. Med drugim sem opravil prve pristope na sedemtisočake Nyanang Ri, Menlungtse in Janak Chuli (vse po prvenstvenih smereh v alpskem stilu) in preplezal novo smer na najvišji sedemtisočak Gjačung Kang.
Dvakrat sem deloval kot inštruktor v šoli za gorske vodnike v Manangu in bil enkrat tudi vodja. Plezal sem še v Patagoniji (prvenstvena smer v S stolpu Paine), Pamiru (Pik Komunizma po stebru Bezzubkina), ZDA (Nos v El Capitanu), na Kavkazu (Elbrus) in na Škotskem. Bil pa sem tudi na najvišjih vrhovih Severne in Južne Amerike (Denali in Aconcagua).
Gorski vodnik sem od leta 1982, mednarodno licenco pa sem si pridobil leta 1997. Sem inštruktor pri Združenju gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS).
Leta 2018 sem dobil “Zlati cepin” za življenjsko delo na področju alpinizma.